Sreča in notranja izpolnitev – tam nekje zunaj ali v nas samih?

Sreča – nekaj kar vsi iščemo tekom življenja, a hkrati nekaj, kar se nam lahko pogosto izmuzne iz rok, tudi, ko jo že čutimo in živimo. Je subjektivno notranje stanje, ki ga lahko označimo ter doživljamo na različne načine – kot notranje zadovoljstvo, mir ali harmonijo, vse do stanja blaženosti ali ekstaze.

Povečini jo iščemo tam nekje zunaj – v materialnih dobrinah, denarju, odnosih, slavi in pozornosti drugih ter specifičnih situacijah, ki jih želimo doživeti. A pogosto nas te stvari, če jih uspemo doseči ali doživeti, zadovoljijo le za kratek čas, ali pa se na njih tako navežemo, da nas postane strah pred njihovo neizbežno izgubo. Neizbežno, saj je vse v našem obstoju minljivo, kar je lahko velika prepreka pri zanašanju na zunanje okoliščine, da nam prinesejo notranji mir, harmonijo ter radost.

Vsekakor ni zanemarljiv pomen sledenja lastnim željam ter izkušanja obilja in veselja v njihovi izpolnitvi. Na želje lahko gledamo tudi kot na notranjo željo Kozmosa kot takega, da se širi preko nas in doživlja ter ustvarja ves čas nekaj novega ter se ob tem radosti. A težava nastane, ko se pretirano navežemo na nujnost izpolnitve teh želja ali ko se navežemo na njihove sadove takrat ko ti enkrat že obrodijo.

Ko se povežemo s sabo v meditaciji ali notranji kontemplaciji lahko postopoma ugotovimo, da so naše najgloblje želje tudi želje celote. Če sledimo tem željam kot impulzom kreativnosti in ne nekaj kar nujno potrebujemo za zapolnitev notranje praznine, lahko živimo veliko polnejše in prijetno življenje.

A to vsekakor ni vedno enostavno. V nas je veliko vzorcev, bolečin, travm ter prepričanj, ki nam kazijo notranji mir in harmonijo. Cel svet je naravnan v smer iskanja, navezanosti in zunanje izpolnitve, temelječ na nepovezanosti s sabo, drugimi in celoto. Šele ko se soočimo z našim notranjim svetom ter osvetlimo luč in sprejmemo (ter s tem integriramo in presežemo) naše notranje misli in čustvene vzorce, lahko pridemo do globljega stanja notranje izpolnitve, ki je prisotno že samo od sebe, tukaj in zdaj – in ni odvisno od zunanjega sveta, saj je naše naravno stanje.

Zgolj intelektualno razumevanje tega pa seveda ni dovolj – da lahko to res živimo moramo narediti vpogled vase ter se rešiti omejitev v nas, hkrati pa usmeriti svojo pozornost na sedanji trenutek. Pri tem nam lahko veliko pomagajo prakse meditacije, kontemplacije in introspekcije, hkrati pa naravnanost v smer hvaležnosti za to kar že imamo ter budne prisotnosti v tem trenutku, s pozornostjo kaj ta trenutek sami resnično želimo od življenja ter kaj le to želi od nas.